new kids on the block

ljubljanski vinski šoping je v resnici precej beden … placa, ki bi mu lahko rekli resna vinoteka – kar pomeni, da bi dobro pokrivali vse slovenske vinorodne konce in zraven postavili še kakšno flašo tujske legije ter imeli za pultom koga, ki bi imel dovolj znanja, časa in volje, da bi ti o vinih kaj povedal in svetoval kaj kupiti, pravzaprav ni … maxi in leclerc sta blagovnici v katerih se najde kakšna hecna flaša, ampak seveda ni nikjer nikogar, ki bi hotel klepetat z mano … provin je navezan na svoje velike kupce in individuume, ki slučajno najdejo njihov warehouse za bežigradom odpikajo bolj na hojladri (ampak imajo pa veliko vina po dobrih cenah + parkinga kolkr češ – še zmeri najbolši v lj) …v movii si ob par jurjev še preden ti rečejo dober dan, z osnovno vinoteko, tisto na gospodarcu, pa se menda spet nekaj dogaja ampak nihče ne ve čisto kaj … še najbolj resno tako deluje ultra komfortni net shopping … čarmanov gašper je totalen pro, ki dobro ve kaj dela, in tako ga lahko tudi pokličete in si izgovorite kakšnega gravnerja, ki ni v redni ponudbi, še boljše pa se boste imeli, če greste v njegovo oštarijo … rokusovo net vinarijo je chef našel šele danes in ne ve natančno kako dela … nasploh je treba bit pri tehle netarjih kar previden, predvsem poleti, in to ne zaradi njih, ampak zaradi poštarjev – ker če je zunaj 36 stopinj, je precej velika nevarnost, da bo janko uno flašo skuhal, ko bo šel na pir v bife in pustil bicikl na soncu stat (če ne bo vino skuhano že prej v kakšnem lepem poštnem magazinu) … ampak zdaj pa k naslovu – jep, v centru ljubljane sta dve novi vinoteki – ena k teka tam, kjer je bil prej flex (v kevdru pod kompas holidaysom na slovenski), dvorna pa na dvornem trgu … chef je seveda pofočkal že obe in v nadaljevanju priobčuje povzetek:

enoteka ima še kar fleten ambient, in je taka rada-bi-bila-italjanska-prijetna-vinska-luknja, z veliko rdečo salamoreznico in tehtnico vred … vinska ponudba je predvidljivo brdo-centrična, nekaj cajta so si vzeli za prva grla vipave in zamorja, štajersko pa – razen pri sladkuhih – skorajda pustili vnemar … večina vin gre na kozarec, razen tabokših in tadražejših, kjer je treba naročit flašo … s cenami je totalna zmeda, ker nimajo še narejenega izračuna, koliko stanejo flaše za domov, ampak ti dajo pavšalno oceno, da je to ene 35 – 40% manj, kot na barskem ceniku … chef je dobil filing, da ni prav poceni … vrečk ali kakšnih drugih pakung nimajo in očitno bolj računajo na goste pivce … kar glede na lokacijo ni čudno, ker kdo pa bo vlačil flaše po unih strmih štengah … no, pa v resnici vse kar imajo, lahko za manj keša kupiš v provinu …

vinoteka dvor je malo bolj ozbiljnega tipa (modeli so bili do sedaj samo grosisti in pedenajo hotele, rastorane in spar) … flaše so lepo zložene po pokrajinah, in akoprav je prodajni stric znal povedat, da skoraj 70% prometa naredi z brici, ima lepo naštimane tudi štajerce, pa seveda kar nekaj avstralcev, jugoamerov, špancev in drugih tudžincev, s kapitalci tipa petrus (01, 300 ksit), opus one (98, 77 ksit), yquem (pol flaše 33 ksit), romanee conti (99 ksit) varno spravljenimi v zaklenjeni hlajeni vitrini … o vinu stric ve precej več kot tisti iz enoteke, ampak osnovni namen je tukaj bolj šoping kot drinking … pitju je namenjen dvorni bar na drugi strani trga, ki ni od iste fabrke, ampak se imajo radi in sodelujejo … bar je fletn, precej modernega tipa, vin je veliko, tista ki so na degustacijski akciji nosijo tudi zelo spodobne cene … dvorni trg tako postaja vinski hertz ljubljane in ker je zelo postrani nagnjen bo treba samo pazit, da koga ne bo preveč zaneslo …